TIHOMIR KARAPAN^EV
PRVIOT MAKEDONSKI KOMPOZITOR NA SIMFONISKI DELA
Sekoja prolet od grobot na na{iot prv kompozitor na simfoniski dela, Tihomir Karapan~ev, iz’rtuva edno lale-samonik. Preku laleto samiot kompozitor kako da saka da potseti deka nekoga{ `iveel i tvorel, kako da saka da go pobedi nezaslu`eniot ~ove~ki zaborav. Laleto nebare e prodol`enie na negoviot kratok i ~udesen `ivot, ispolnet so tolku mnogu romanti~ni sliki i slu~ki {to ne bi gi sobralo nitu vo pet normalni `ivoti. @iveel samo 26 godini.
Po demobilizacijata od redovnite edinici na dvi`eweto na otporot, vedna{ stapil na rabota, kako trombonist vo prviot makedonski „Simfoniski orkestar“. Prvata makedonska kompozicija koja bila izvedena od ovoj orkestar e „Skerco kapri~ioza“ od Tihomir Karapan~ev.
Pri prviot obid za osnovawe na Filharmonija, pravilnikot za rabota na ovaa idna institucija go napravil ovoj kompozitor. I samiot kako interpretator vo novosozdadenata filharmonija na Makedonija, bil zabele`an od strana na pro~ueniot dirigent Lovro Mata~i}, kako mnogu talentiran i ispolnitelen muzi~ar, a imaj}i i uvid vo negovite prvi ~ekori na muzi~koto tvore{tvo od oblasta na klasi~nata muzika, pro~ueniot dirigent go sovetuva i mu pomaga, svoeto muzi~ko obrazovanie da go prodol`i i oformi na muzi~kata akademija vo Belgrad.
Tihomir odi na priemen ispit vo Belgrad, kade so odli~en uspeh go polo`uva i e primen kako redoven student po kompozicija i dirigirawe kaj profesorkata Mari}. Negoviot entuzijazam i volja preminal vo fanatizam, vetuvaj}i si na sebe deka toa obrazovanie }e go zavr{i za samo tri namesto za ~etiri godini. Vo toj period na intenzivno u~ewe, zapo~nal i intenzivno da komponira klasi~na muzika, koi kompozicii pod strogiot stru~en nadzor na profesorkata Mari}, dobile eden sopstven oblik na muzi~ko tvore{tvo koe }e kulminira so komponiraweto na pro~uenoto „Skerco kapri~ioza“.
„Ti~o“, kako {to miluva da go nare~e negovata `iva rodbina, vo 1937 godina od rodnoto Skopje zaminuva vo voenata sredna muzi~ka {kola vo Vr{ac. Tuka go zateknuvaat germanskite vojnici i go interniraat vo zarobeni~ki logor vo Milberg, Germanija. Sudej}i po ona {to samiot go pi{uva vo avtobiografskoto scenario „Mojata prva simfonija“, logorot vlijael pogubno vrz negovata muzi~ka inspiracija. Muzata }e mu se vrati koga }e go napu{ti kafezot, tvore~kata energija }e blikne od nego so nevidena sila. Vo godinite po vojnata, obzemen od idealite na vremeto, vo edno hiperaktivno tempo }e sozdava muzika, }e dirigira, }e u~estvuva vo ureduvaweto na muzi~kata programa na Radio Skopje i }e `ivee so polni gradi. No, zarobeni~kiot logor }e go optovari so tuberkuloza, koja vo realizacijata na svoite zamisli, ja ignorira.
Pod pritisok na negovite prijateli, po dolgo ubeduvawe se nafa}a da zamine vo sanatoriumot vo Klenovnik, Hrvatska.
Tuka se ra|a negovata qubov kon Katica Jak{i}, knigoveza~ka od Osijek, pacientka vo istiot sanatorium. Taa qubov }e go pottikne da napravi ne{to {to od dene{en rakurs izgleda kako storija od film.
Imeno, zagri`en za svojot talentiran prijatel, Petre Bogdanov-Ko~ko, pretsedatel na Dru{tvoto na muzi~arite na Makedonija i ~len na oddelenieto za AGITPROP pri Glavniot {tab na Makedonija, preku svoite vrski vo dr`avniot vrv na Makedonija mu go nabavuva edinstveniot dostapen, skap i deficitaren antibiotik „streptomicin“. No, Tihomir, namesto sebe da se le~i, odlu~uva ne{to drugo: lice v lice so smrtta, toj re{ava i í gi dava „streptomicinite“ na Katica. Tihomir odlu~uva nejze da í go podari `ivotot. Uspeva da go spasi nejziniot `ivot, no ne i svojot.
Kon krajot na 1949 godina toj za posleden pat sobral sili da ja prigotvi svojata diplomska rabota i da ja predade na muzi~kiot auditorium na ocenuvawe. Toa bilo posledno odewe na Tihomir vo Belgrad. Umira na 13 fevruari 1950 godina.
Na negoviot pogreb govorot go dr`i zagrepskiot dirigent Lovro Mata~i}, negov golem po~ituva~, koj vo edna prigoda izjavi deka Tihomir imal potencijal na genij.
Pogrebnata plo~a mu go poklopuva teloto, zaboravot mu gi poklopuva delata, no toa crno lale, sekoja prolet, prkosej}i mu na zaboravot, kako da gradi krepost prtiv vremeto.
Ednostavno, re{ilo da ne go zaboravi, od site zaboraveniot.
